Evidenca delovnega časa
18. člen Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) trenutno opredeljuje, da je delodajalec dolžan za posameznega delavca dnevno evidentirati podatke o številu ur (redno delo, nadure).
Način vodenja ni predpisan, evidenca se vodi trajno, prav tako se mora ujemati s plačilo listo. V primeru, da se evidenca vodi ročno, mora biti ta vsak konec meseca podpisana, tako s strani zaposlenega, kot s strani delodajalca.
Ministrstvo za delo predlaga sledeče spremembe pri vpisovanju v evidenco delovnega časa:
- podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda z dela,
- o času začetka in konca koriščenja odmora,
- o opravljenih urah v manj ugodnem delovnem času (nedeljsko delo, delo med prazniki, nočno delo),
- izmensko delo,
- deljen delovni čas,
- ure, opravljene v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času,
- ter seštevek ur za daljše obdobje (teden, mesec, leto oziroma posamezno referenčno obdobje).
Poleg tega predlaga še nekatere pomembne spremembe zakona, ki se navezujejo na evidentiranje delovnega časa:
- Vodenje evidence tudi za osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah, torej študente, delo prek avtorskih in podjemnih pogodb, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju.
- Poenoten način vodenja evidence, ki bo čim bolj onemogočil fiktivno vodenje evidenc (npr. elektronsko evidentiranje delovnega časa). Trenutno se lahko evidenca vodi v fizični ali elektronski obliki. Predvsem v fizični obliki so evidence pogosto prirejene in ne izkazujejo realnega stanja.
- Obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa ter vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidence.
- Določitev sankcije za odgovorno osebo za primer kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc.
- Višje globe za kršitve ter pooblastilo za izrekanje glob v razponu.
