Priporočamo:

DZ potrdil interventne zakone

DZ je na izredni seji po nujnem postopku sprejel prvi paket zakonov, s katerimi naj bi vsaj nekoliko omilili posledice epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo. Med drugim bo država priskočila na pomoč delodajalcem, ki bodo delavce zaradi motene dobave ali izpada naročil napotili na čakanje na delo doma.

V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.

V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Enako bo veljalo v primeru, da delavec ne bo prišel na delo zaradi odrejene karantene.

Pri tem bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov izplačanega nadomestila oz. v primeru karantene celoten znesek. Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali so v postopku zaradi insolventnosti.

Odbor DZ za delo je že v sredo med upravičence vključil tudi samozaposlene, in sicer z odlogom plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos. Odložene prispevke bodo dolžni poravnati najpozneje do 31. marca 2022, pri čemer poslancem Levice, SD in LMŠ ni uspelo z dopolnilom, da bi se ta obveznost odpisala.

Opozicijskim poslancem tudi ni uspelo med upravičence vključiti še organizacije, društva in ustanove, ki so za družbo izjemnega pomena.

Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju bo zavezancem omogočil, da bodo lahko davčne obračune za lani oddali dva meseca pozneje, to je do 31. maja. Na konec maja se prestavlja tudi rok za oddajo letnih poročil za leto 2019 Ajpesu.

Posledično se bo skrajni rok za sestavo informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 zamaknil za mesec dni - na najpozneje 30. junija. Če epidemije do 15. maja še ne bo konec, se bodo lahko vsi ti roki podaljšali.

V nadaljevanju predlog zakona vsebuje poseben sklop ukrepov, namenjenih tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev za spopad z epidemijo, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče načrtovati. S tem namenom predlog zakona vladi omogoča, da lahko v času epidemije začasno zadrži izvrševanje posameznih proračunskih izdatkov ter si vzame neomejena pooblastila za prerazporejanje denarja znotraj proračuna.

Poslanci so sicer v zakon zapisali obvezo vladi, da o opravljenih prerazporeditvah znotraj proračuna redno mesečno poroča državnemu zboru.

DZ je sprejel tudi zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev. Z njegovo uveljavitvijo bodo lahko posojilojemalci, ki zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne morejo odplačevati posojila, na svojo banko naslovili vlogo za odlog plačila za leto dni.

Tistim, ki jim je bilo z državno odredbo onemogočeno poslovanje, kot so gostilne in restavracije, bodo morale banke prošnjo obvezno odobriti. Ukrep bo veljal še 18 mesecev po koncu epidemije.

Nabor upravičencev je širok - to so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kmetje, društva, zadruge in ustanove, pa tudi samozaposleni in fizične osebe, če so državljani Slovenije.

Eden od ukrepov sega tudi na področje preskrbe s hrano. V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane bo mogoče omejiti promet z živili, kot tudi prepovedati njihov izvoz ali uvoz ter regulirati cene.

Na podlagi zakona se bo lahko omejil promet s kmetijskimi pridelki, živili in živali za prehrano ljudi. Če bi zaznali kakršnekoli spremembe, ki bi onemogočale dostop do kakšne skupine živil, bi lahko prepovedali izvoz, da bi s tem zadostili potrebam slovenskih državljanov. Naslednji ukrep je omejitev uvoza, če bi za to obstaja potreba.

Zaradi epidemije novega koronavirusa je vlada predlagala tudi začasno ustavitev teka rokov v sodnih in upravnih zadevah. Direktor zapora pa bo lahko, če bo to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije, zaporniku za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni. Prav tako ga bo lahko zapornika predčasno odpustil iz zapora.

Vir: Tax-fin-lex novice

Ne spreglejte

Kontakt

e-Mail novice

Naročam e-mail sporočila s koristnimi vsebinami podjetja Saldo plus d.o.o.

Vprašaj strokovnjaka

  • Ali ukrepi izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu predstavljajo davčno priznan odhodek po ZDDPO-2? Davčna obravnava odhodkov za promocijo zdravja je odvisna od presoje vsebine odhodkov v vsakem posameznem primeru. Pod pogojem, da so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Odhodki delodajalca iz naslova izvajanja promocije zdravja, ki ne upoštevajo zgoraj navedenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčeni z dohodnino.
Arhiv >

Postavi vprašanje

Izjava stranke

  • S podjetjem Saldo plus sodelujemo praktično od nastanka našega podjetja, torej že več kot petnajst let! V tem obdobju je Saldoplus vedno uspešno sledil naši intenzivni rasti in se prilagajal našim vedno večjim zahtevam.Kot laikom s področja računovodstva je za nas zelo pomembno da se Saldo plus vedno dosledno zavzema za poslovanje znotraj zakonskih okvirov in dobrih praks. V vsakem poslovanju seveda prihaja tudi do težav in cenimo da je Saldoplus v takih situacijah vedno odziven in aktivno pomaga pri reševanju problemov, ne glede na to kdo jih je dejansko povzročil. Naj še dodam da Saldoplus za nas velikokrat ni samo računovodski servis, ampak nastopa tudi v vlogi finančnega in včasih celo pravnega svetovalca. Zvone Duplančič, Euro plus d.o.o. Arhiv >