Priporočamo:

Zakonodajne smernice 24.03.2020

Vlada je dne 24.03.2020 predstavila zakonodajne smernice za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa za prebivalce in gospodarstvo, tudi samozaposlene.

V okviru t. i. protikoronskega zakonodajnega svežnja, ki ga bo DZ predvidoma obravnavala v petek, predvideva več ukrepov za zaščito trga dela.

Kot je na novinarski konferenci napovedal premier Janez Janša, bo država z namenom ohranitve delovnih mest prevzela plačilo socialnih prispevkov za vse zaposlene na čakanju na delo, zdravstvena blagajna pa bo že od prvega dne bolniške odsotnosti prevzela izplačilo nadomestil.

Zaposlenim v kritičnih dejavnostih se obeta izplačilo dodatka za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve, ki se bo lahko gibal od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Podoben ukrep se svetuje tudi v izpostavljenih dejavnostih v zasebnem sektorju.

Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, socialne prispevke pa jim bo plačevala država. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi, ki bodo s posebno izjavo razglasili prizadetost zaradi krize, je povedal Janša.

Vlada se je dogovorila tudi o ukrepih za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, tako ne bo treba plačati, status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, pa bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.

Za upokojence s pokojninami do 700 evrov je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa v višini od 130 do 300 evrov, ki bo izplačan 15. aprila.

Znanstveno-raziskovalnim institucijam bo država tudi prek sredstev Evropskega socialnega sklada skušala pomagati pri projektih razvoja cepiva proti koronavirusu, zdravil za lajšanje posledic bolezni in zaščitne opreme.

Sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v (ne)posredni državni lasti bodo znižani za 30 odstotkov, za prav toliko pa bodo nazadovale tudi vse funkcionarske plače na državni ravni. Izjema pri tem je sodstvo, a je Janša pozval, naj se tudi v tej veji oblasti odpovejo deležu plač.

Za ohranitev delovanja podjetij je med drugim predvideno kritje prispevkov za delavce in delodajalce. Napovedan je še t. i. finančni top - garancijska shema in odkup terjatev podjetij.

Obeta se tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem skrajšal na osem dni.

Ukrepi so sicer predvideni tudi na področju kmetijstva. Resorna ministrica Aleksandra Pivec je med njimi napovedala finančno pomoč kmetom. Če bodo zboleli za koronavirusno boleznijo, jim bo pripadlo izplačilo v višini 80 odstotkov minimalne plače, upravičeni bodo tudi do odpisa pokojninskih prispevkov. Vlada namerava tudi finančno podpreti kmetijska gospodarstva zaradi izpada dohodka kot posledice padca cen, razmišlja še o drugih vrstah pomoči.

Finančni minister Andrej Šircelj je medtem zagotovil, da finančni viri obstajajo in so realni ter zanesljivi. Posebnega rebalansa za spopad s trenutno krizo vlada tako ne pripravlja.

Ukrepi so primarno osredotočeni na ohranjanje delovnih mest in zaščito socialno ekonomskega položaja delavcev ter predstavljajo dober temelj za nadaljevanje gospodarske aktivnosti po koncu epidemije, verjamejo v Konfederaciji sindikatov Pergam Slovenije.

Ministrska ekipa je sicer že začela pripravljati tudi smernice za drugi t. i. protikoronski zakonodajni sveženj, ki naj bi imel poudarek na zagotavljanju zadostne likvidnosti.

 Vir: Tax-fin-lex novice

Ne spreglejte

Kontakt

e-Mail novice

Naročam e-mail sporočila s koristnimi vsebinami podjetja Saldo plus d.o.o.

Vprašaj strokovnjaka

  • Ali ukrepi izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu predstavljajo davčno priznan odhodek po ZDDPO-2? Davčna obravnava odhodkov za promocijo zdravja je odvisna od presoje vsebine odhodkov v vsakem posameznem primeru. Pod pogojem, da so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Odhodki delodajalca iz naslova izvajanja promocije zdravja, ki ne upoštevajo zgoraj navedenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčeni z dohodnino.
Arhiv >

Postavi vprašanje

Izjava stranke

  • S podjetjem Saldo plus sodelujemo praktično od nastanka našega podjetja, torej že več kot petnajst let! V tem obdobju je Saldoplus vedno uspešno sledil naši intenzivni rasti in se prilagajal našim vedno večjim zahtevam.Kot laikom s področja računovodstva je za nas zelo pomembno da se Saldo plus vedno dosledno zavzema za poslovanje znotraj zakonskih okvirov in dobrih praks. V vsakem poslovanju seveda prihaja tudi do težav in cenimo da je Saldoplus v takih situacijah vedno odziven in aktivno pomaga pri reševanju problemov, ne glede na to kdo jih je dejansko povzročil. Naj še dodam da Saldoplus za nas velikokrat ni samo računovodski servis, ampak nastopa tudi v vlogi finančnega in včasih celo pravnega svetovalca. Zvone Duplančič, Euro plus d.o.o. Arhiv >