Priporočamo:

Obdavčitev in obravnava daril

Prihaja čas obdarovanja, ki se odraža tako v obdarovanju poslovnih partnerjev, kot v obdarovanju zaposlenih in njihovih otrok. Vsi ti - bodisi dohodki z vidika prejemnikov, bodisi odhodki z vidika izplačevalcev - pa so različno davčno opredeljeni in davčno omejeni, o čemer je potrebno razmisliti še pred obdarovanjem.

Darila lahko razdelimo na:

1. Darila, ki izhajajo iz delovnega razmerja zaposlenega, kar pomeni, da je lahko prejemnik darila:

  • zaposleni,
  • družinski član zaposlenega.

Čeprav 39. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu prvenstveno obravnava kot boniteto, pa dodatno pojasnjuje, da se za boniteto ne šteje:

  • darilo otroku delojemalca v mesecu decembru, če vrednost darila ne presega 42 evrov in otrok še ni dopolnil 15 let,
  • darilo zaposlenemu (delojemalcu), ki ga delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost darila v mesecu ne presega 13 evrov.

Pri tem velja opozoriti, da ZDoh-2 ne prepoveduje obdaritev z darilom višje vrednosti, kot je navedena, pač pa dodatno v 44. členu ZDoh-2 pojasnjuje, če vrednost darila presega neobdavčen znesek, se znesek v delu, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. To pa pomeni, da je presežek neobdavčenega zneska sestavni del davčne osnove pri dohodninski napovedi in je obdavčen po dohodninski lestvici.

S podjetniškega vidika je potrebno spomniti na določbe 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kamor sodijo tudi stroški bonitet, šteje med davčno priznane odhodke v celoti.

2. Darila, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja, temveč se nanašajo na drug – v primeru poslovnih daril - posloven odnos.

Poslovna darila se tako štejejo, po 105. členu ZDoh-2, med druge dohodke. Davčna osnova drugih dohodkov je doseženi dohodek. Pri tem pa tudi tu zakon omogoča določen odpustek, saj se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega skupne vrednosti daril 84 evrov.

V kolikor vrednost darila presega omenjeni znesek, se razlika med neobdavčeno vrednostjo in vrednostjo podarjenega darila všteva v davčno osnovo in obdavči z dohodnino.

Z vidika darovalca so darila poslovnim partnerjem, v skladu z 29. členom ZDDPO-2, davčno nepriznan odhodek, ker ti odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov in imajo tudi vse značilnosti nepriznanih odhodkov, saj:
 

  • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;
  • imajo značaj privatnosti;
  • niso skladni z običajno poslovno prakso.

Določeno izjemo omogoča 31. člen ZDDPO-2, ki določa delno priznane odhodke v višini 50% vrednosti, če gre za:

  • stroške v zvezi z nadzornim svetom,
  • stroške reprezentance.

Pri tem se za stroške reprezentance štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

Pri poslovanju podjetij pa se srečujemo tudi s promocijskimi darili. To so darila, ki so praviloma opremljena z logotipom in so nižjih vrednosti, kot na primer svinčniki, kape, majice, obeski za ključe, vžigalniki in podobni izdelki. Takšna darila podjetja uporabljajo kot propagandni material za promoviranje svoje dejavnosti, svojih proizvodov ali storitev in jih delijo na sejmih ali otvoritvah obiskovalcem, ter jih lahko štejejo kot strošek reklame in ne kot strošek reprezentance.

Ker Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ne določa kriterija, kdaj se določeno darilo z logotipom šteje kot reprezentanca ali kot reklama, si pri opredelitvi lahko pomagamo z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Le ta namreč predpisuje pogoje, ki jih mora davčni zavezanec izpolnjevati, da mu od daril ni treba obračunati DDV, in sicer: da se darila dajejo v okviru opravljanja dejavnosti (sejem, otvoritev, dan odprtih vrat ipd..), da se dajejo občasno, da se ne dajejo istim osebam in  katerih vrednost ne presega 20 evrov. 

Dvom v namen uporabe daril lahko odpravimo z dokumentiranjem dogodka s kratkim zapisom in fotografijami ali objavami v javnih občilih.

 

 


 

Ne spreglejte

Kontakt

e-Mail novice

Naročam e-mail sporočila s koristnimi vsebinami podjetja Saldo plus d.o.o.

Vprašaj strokovnjaka

  • Ali ukrepi izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu predstavljajo davčno priznan odhodek po ZDDPO-2? Davčna obravnava odhodkov za promocijo zdravja je odvisna od presoje vsebine odhodkov v vsakem posameznem primeru. Pod pogojem, da so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Odhodki delodajalca iz naslova izvajanja promocije zdravja, ki ne upoštevajo zgoraj navedenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčeni z dohodnino.
Arhiv >

Postavi vprašanje

Izjava stranke

  • S podjetjem Saldo plus sodelujemo praktično od nastanka našega podjetja, torej že več kot petnajst let! V tem obdobju je Saldoplus vedno uspešno sledil naši intenzivni rasti in se prilagajal našim vedno večjim zahtevam.Kot laikom s področja računovodstva je za nas zelo pomembno da se Saldo plus vedno dosledno zavzema za poslovanje znotraj zakonskih okvirov in dobrih praks. V vsakem poslovanju seveda prihaja tudi do težav in cenimo da je Saldoplus v takih situacijah vedno odziven in aktivno pomaga pri reševanju problemov, ne glede na to kdo jih je dejansko povzročil. Naj še dodam da Saldoplus za nas velikokrat ni samo računovodski servis, ampak nastopa tudi v vlogi finančnega in včasih celo pravnega svetovalca. Zvone Duplančič, Euro plus d.o.o. Arhiv >