Davčna praksa
Finančna uprava sporoča, da bo prihodnje leto pričela prejemati podatke o finančnih računih, ki jih imajo slovenski rezidenti odprte v tujini.
Zavezancem, ki doslej Finančni upravi RS še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini, svetujejo, da to storijo čim prej. Če bodo to storili sami, še preden bo do podatka o njihovem računu v tujini prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni.
Podatke o finančnih računih bank in hranilnic, kot so plačilni računi (TRR), depozitni računi, skrbniški računi itd. (v nadaljevanju: finančni računi), ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini, bo Finančna uprava RS na podlagi avtomatične izmenjave informacij začela od večine držav, ki so pristopile k izmenjavi podatkov, prejemati prihodnje leto.
Od prihodnjega leta dalje bo Finančna uprava RS na podlagi avtomatične izmenjave informacij prejela podatke o finančnih računih, ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini. To pomeni, da bo prejela podatke o vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju na računu ali vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini. V primeru kateregakoli depozitnega računa (poslovni, čekovni, varčevalni itd.) bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.
Seznam držav, ki so pristopile k izmenjavi informacij o finančnih računih in časovnica izmenjave je objavljena na strani OECD: http://www.oecd.org/ctp/exchange-of-tax-information/mcaa-signatories.pdf
Vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, mora tega, v skladu z Zakonom o finančni upravi, v osmih dneh od odprtja prijaviti finančnemu uradu. Seznam finančnih uradov s kontaktnimi podatki je objavljen na spletni strani. Če tega ne stori, je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1.200 EUR, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 EUR, za pravno osebo pa od 1.200 do 30.000 EUR. To je zgolj globa, ki se nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine. Če so na podlagi sredstev neprijavljenega plačilnega računa ali ostalih finančnih računov nastale druge davčne nepravilnosti (npr. neprijavljene obresti, ki bi morale biti v Sloveniji prijavljene in obdavčene), so glede tega zagrožene dodatne globe. Odvisno torej od konkretnega primera.
Vsem zavezancem, ki doslej še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini, Finančna uprava RS svetuje, da to storijo čim prej. Če bodo to storili sami, še preden bo do podatka o njihovem plačilnem računu v tujini prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni.
- Fizične osebe lahko plačilni račun v tujini prijavijo na obrazcu DR-02 (izpolni se rubrika 10),
- Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko plačilni račun v tujini prijavijo na obrazcu DR-03 (izpolni se rubrika 20),
- Pravne osebe lahko plačilni račun v tujini prijavijo na obrazcu DR-04 (izpolni se rubrika 22).
Zaradi velikega medijskega zanimanja je v nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljena izmenjava podatkov o finančnih računih z Avstrijo.
Avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih je opredeljena v Direktivi Sveta 2014/107/EU, kjer je v 1. točki 2. člena določeno, da začnejo države članice (vključno s Slovenijo) uporabljati določbe direktive od 1. januarja 2016. Zaradi obstoječih strukturnih razlik pa je bilo Avstriji dovoljeno, da lahko začne z uporabo direktive eno leto pozneje kot druge države članice (2. točka 2. člena Direktive 2014/107/EU) in da prvo avtomatično izmenjavo podatkov izvede šele do 30. septembra 2018. Ne glede na navedeno, pa se je Avstrija v času sprejemanja direktive zavezala, da ne bo v celoti izkoristila odstopanja in da bo začela s prvo izmenjavo informacij septembra 2017 in to le za nove račune posameznikov in subjektov, odprte v obdobju od 1. oktobra 2016 do 31. decembra 2016. Za druge račune, ki so veljavni in so bili odprti kadarkoli v preteklosti, pa bo poročala od leta 2018 dalje.
Vir: Finančna uprava RS
