Priporočamo:

Davčne blagajne - v veljavi pravilnik s podrobnostmi za uvedbo davčnih blagajn

Sprejet je sistem, v katerem bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (finančna uprava). Finančna uprava bo potrdila in shranila podatke o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem času. Postopek davčnega potrjevanja računov skupaj z veljavnima 38. in 31. a členoma  Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) tvori sistem, ki bo omogočal sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejil sivo ekonomijo.

Sistem izvajanja postopka potrjevanja računov: Zakon o davčnem potrjevanju računov predpisuje obveznost izvajanja postopka potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju za davčne namene, določa zavezance za izvajanje postopka potrjevanja računov in postopek potrjevanja računov, vsebino računa za namene izvajanja postopka potrjevanja računov, tehnične zahteve, obveznost prevzema izdanega računa pri gotovinskem poslovanju za kupca in nadzor nad izvajanjem zakona.

Prekinjena povezava naprave: Določene so tudi rešitve v primeru nezmožnosti povezave elektronske naprave zavezanca s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave, kot tudi za primere, ko zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju na območjih, kjer ni omogočena povezava na internet oziroma GPRS.

Obveznosti zavezanca: Zavezanec bo moral tako ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve. Račun bo moral izdati najpozneje, ko je opravljena dobava in prejeto plačilo z gotovino. Zavezanec bo moral na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun. Vsebina in oblika obvestila sta natančno predpisani v 18. členu PZDavPR. Natančno je predpisana velikost obvestila (format A5), barva, besedili, itd. Obvestila zavezancem ni potrebno pripravljati, saj ga je zakonodajalec priložil zakonu in sicer v prilogi 3 ZDavPR. Zavezanci lahko prilogo natisnejo in objavijo v svojem poslovnem prostoru.

Obveznosti kupca: Kupec blaga oziroma prejemnik storitve bo moral prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa v skladu z zakonom, ki ureja tržno inšpekcijo.
Predpisana kazen za kupca: Če kupec ne prevzame in zadrži računa oziroma ga na zahtevo ne predloži pooblaščeni osebi, je zanj predpisana globa 40 eurov (17. člen ZDavPR).

Razbremenitev malih zavezancev, ki izdajo manjše število računov: Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, bo finančna uprava omogočila izdajanje računov s pomočjo aplikacije na portalu eDavki. Prav tako je predlagatelj zakona omogočil prehodno obdobje, v katerem bodo lahko zavezanci izdajali račune iz vezane knjige računov, ki jih bo potrebno v desetih dneh od izdaje potrditi preko aplikacije na portalu eDavki.

Kontrola izdanih računov: Kupec bo lahko za vse izdane račune preveril, ali so bili ti ustrezno prijavljeni finančni upravi. To bo lahko storil preko posebne mobilne aplikacije ali preko spletne strani finančne uprave. Sistem bo tako omogočal dvojno kontrolo izdanih računov, preko finančne uprave in preko kupca.

Dvojna kontrola izdajanja računov: Z namenom zmanjšanja tveganja ne izdajanja računov bomo posebno pozornost namenili spodbujanju potrošnikov k jemanju računov. Zato je vzporedno z uvedbo davčnih blagajn predvideno tudi organiziranje posebne nagradne igre.

Računalniški programi morajo biti skladni z določbami zakona: Proizvajalec, dobavitelj ali vzdrževalec računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema za izdajo računov zavezancem ne bo smel zagotoviti ali omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki omogoča izdajo računov in kopij računov v nasprotju z določbami predlaganega zakona.

Nazor bo vršila finančna uprava: Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona bo pristojna finančna uprava. V delu nadzora nad pravilnostjo podatkov, ki jih mora vsebovati račun za namene davčnega potrjevanja, pravočasnostjo izdaje računa, objave obvestila o obveznosti izdaje računa, izročitve računa kupcu in obveznosti kupca, da račun hrani, pa je za nadzor pristojen tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Kazni za kršitve: Globe predvidene za kršitve so od 2.000 do 50.000 eurov, za samostojne podjetnike posameznike od 1.500 do 25.000 eurov ter za srednje in velike gospodarske družbe od 5.000 do 75.000 eurov. Višje globe so predpisane za prekrške, ki so opredeljeni kot hujši prekrški, in še višje globa za posebej hude prekrške.

Začetek izvajanja postopka potrjevanja računov: Samo izvajanje postopka potrjevanja računov in s tem izdajanje računov v skladu s tem zakonom, bo mogoče že 1. decembra 2015. Z enomesečnim prehodnim obdobjem se želi zavezancem omogočiti lažji prehod na nov način izdajanja računov v skladu s tem zakonom.

Kaj bo lahko nadziral tržni inšpektor?

Skladno z zakonom, ki ureja tržno inšpekcijo in skladno z ZDavPR bo tržni inšpektorat lahko nadziral ali je:

  • zavezanec v svojem prostoru objavil obvestilo o obvezni izdaji in prevzemu računa;
  • zavezanec obvestilo objavil na elektronski blagajni ali na drugem vidnem mestu;
  • kupec prevzel in zadržal račun do izhoda. Kupec mora namreč račun zadržati najmanj do izhoda iz poslovnega prostora zavezanca;
  • zavezanec izdal račun. Zavezanec mora izdati račun najkasneje ko je opravljena dobava blaga ali storitev in prejeto plačilo z gotovino;
  • na računu naveden (a):
    - čas izdaje računa (uro in minute),
    - oznaka fizične osebe, ki je račun izdala;
    - enkratna identifikacijska oznaka (EOR); in
    - zaščitna oznaka izdajatelja računa.

 

Vir: Finančna uprava RS

Ne spreglejte

Kontakt

e-Mail novice

Naročam e-mail sporočila s koristnimi vsebinami podjetja Saldo plus d.o.o.

Vprašaj strokovnjaka

  • Ali ukrepi izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu predstavljajo davčno priznan odhodek po ZDDPO-2? Davčna obravnava odhodkov za promocijo zdravja je odvisna od presoje vsebine odhodkov v vsakem posameznem primeru. Pod pogojem, da so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Odhodki delodajalca iz naslova izvajanja promocije zdravja, ki ne upoštevajo zgoraj navedenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčeni z dohodnino.
Arhiv >

Postavi vprašanje

Izjava stranke

  • S podjetjem Saldo plus sodelujemo praktično od nastanka našega podjetja, torej že več kot petnajst let! V tem obdobju je Saldoplus vedno uspešno sledil naši intenzivni rasti in se prilagajal našim vedno večjim zahtevam.Kot laikom s področja računovodstva je za nas zelo pomembno da se Saldo plus vedno dosledno zavzema za poslovanje znotraj zakonskih okvirov in dobrih praks. V vsakem poslovanju seveda prihaja tudi do težav in cenimo da je Saldoplus v takih situacijah vedno odziven in aktivno pomaga pri reševanju problemov, ne glede na to kdo jih je dejansko povzročil. Naj še dodam da Saldoplus za nas velikokrat ni samo računovodski servis, ampak nastopa tudi v vlogi finančnega in včasih celo pravnega svetovalca. Zvone Duplančič, Euro plus d.o.o. Arhiv >