Priporočamo:

Poslovanje z gotovino

Podjetje mora izdelati interni akt, v katerem določi blagajniški maksimum. Blagajniški maksimum, predstavlja višino dvignjene gotovine iz transakcijskega računa, ki nam služi za plačilo blaga in storitev, katerih posamezni zneski ne smejo preseči 420,00 €.

Če podjetje prejema dnevne iztržke (npr. maloprodajne trgovine) morajo  ločeno voditi blagajne, kajti blagajniški maksimum in dnevni iztržki se ne smejo med sabo »mešati« temveč jih moramo ločeno spremljati. Prav tako ne smemo iz dnevnega iztržka vzeti gotovino za potrebe plačila raznih dobav blaga in storitev, katere se krijejo iz blagajniškega maksimuma.

Prejeto gotovino mora podjetje vplačati na poslovni transakcijski račun skladno s sprejetim internim aktom o blagajniškem maksimumu in poslovanju z gotovino.

Pri samostojnih podjetnikih velja prost pretok denarja in zanj ni omejitev gotovine v blagajni, menimo in svetujemo pa, da za potrebe dejavnosti ravnajo tako kot d.o.o.-ji.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma omejuje podjetjem prejem gotovine pri prodaji blaga, ki presega vrednost 15.000,00€.

Sprememba Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku nam ne dovoljuje gotovinska izplačila:

  • plač
  • regresa za letni dopust
  • povračil prehrane, prevoza in drugih povračil stroškov v zvezi z delom
  • dividend, ki presegajo 50,00€
  • dobave blaga in storitev, če posamični znesek presega 420,00€
  • potne stroške zaposlenih

 Nekaj praktičnih nasvetov:

  • v društvih je izplačevanje potnih stroškov na podlagi 107. člena Zakona o dohodnini za nepridobitno dejavnost društva še vedno dovoljeno z gotovino
  • plačila hotelskih računov, ki bodo predmet povračila stroškov po potnem obračunu in glasijo na ime fizične osebe, ki je prenočevala, se lahko še dalje plačuje v gotovini, enako računi za taxi in podobno
  • plačila gostinskih storitev in drugih stroškov službenih poti v tujini, nabave materiala in drugih storitev v tujini za gotovino.

Ne spreglejte

Kontakt

e-Mail novice

Naročam e-mail sporočila s koristnimi vsebinami podjetja Saldo plus d.o.o.

Vprašaj strokovnjaka

  • Ali ukrepi izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu predstavljajo davčno priznan odhodek po ZDDPO-2? Davčna obravnava odhodkov za promocijo zdravja je odvisna od presoje vsebine odhodkov v vsakem posameznem primeru. Pod pogojem, da so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Odhodki delodajalca iz naslova izvajanja promocije zdravja, ki ne upoštevajo zgoraj navedenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčeni z dohodnino.
Arhiv >

Postavi vprašanje

Izjava stranke

  • "Naše dosedanje izkušnje z računovodskim servisom Saldoplus d.o.o. so odlične. Gospe so prijazne, strokovne in ažurne, predvsem pa vedno pripravljene pomagati in rešiti še tako zapleten problem. So odličen tim, kar tudi stranke takoj opazimo. Kar tako naprej."



    Vlasta Sagadin, Območni odbor SVIZ Kranj Arhiv >